21.Dan

Pričakala sva zadnji dan delovne prakse. Na šoli, sva dijakom predstavila najin končni produkt spletne strani. Menim, da so bili vsi cilji predstavitve doseženi. Uspešno sva se dotaknila vseh dogovorjenih tem. Spletna stran je vsebovala, ogromno informacij o slovenski kulturi, športu, naravi, arhitekturi in glasbi. Ponosno sva predstavila uspehe Tine Maze, senzacijo slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, Plečnikov arhitekturni vpliv na Ljubljano in Prago, po evropskih merilih visok nivo Prešernove poezije, izvrstno raznolikost slovenske glasbe in plesov in pa prelepe slovenske naravne poslastice. Poudarila sva tudi temeljne razlike Slovenije in Slovaške. Sklepajoč po odzivu dijakov, so bili nad predstavitvijo navdušeni in navdihnjeni za morebitni, bodoči obisk Slovenije.
Uspešnemu zadnjemu dnevu, sledi povratna vožnja z letalom in prihod nazaj v domače kraje.
Z slednjim, se blog zaključuje. V Slovenijo prihajava polna novih izkušenj in vrednot. 

20. Dan

Bljiža se težko pričakovani konec prakse v tujini. Šolo v Alcorconu sva obiskala predzadnjič in dodala še zadnje podrobnosti na spletni strani.  
   Ob obisku nakupovalnega centra Tres Aguas, sva utrdila še zadnje utise o vsem španskem.  Čezmejna odprtost in zgovornost španskega ljudstva, naju je spremljala skozi celotno nastanitev. Včasih pozitivno, v veliki večini pa z nelagodjem in nejevoljo prebarvane izkušnje z špansko govrico, so brez dvoma velik del celotnega doživetja prakse v tujini.
   Spoznala sva tudi, da je Španija ena od vodilnih držav na svetu v razvoju in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. V letu 2010 je Španija postala vodilna svetovna proizvajalka sončne energije, ko je prehitela ZDA z veliko elektrarno imenovano La Florida v bližini Alvarado, Badajoz. Španija je tudi glavni evropski proizvajalec vetrne energije. V letu 2010 so njene vetrnice ustvarile 42.976 GWh, kar predstavlja 16,4% vse električne energije, proizvedene v Španiji. Dne 9. novembra 2010 je vetrna energija dosegla trenutno zgodovinsko najvišjo vrednost, saj pokriva 53% celinskega povpraševanja po električni energiji in ustvarja količino energije, ki je enakovredna tisti iz 14 jedrskih reaktorjev.

19. Dan

   V nedeljo je sledil ogled enega večjih madridskih samostanov, Converto de las Descalzas Reales (Samostan Kraljevskih Bosonogih Sester).

   Od ostalih samostanov v Madridu, je Descalzas Reales - z nenavadno lego sredi trgovskega dela mesta - bogatejši. Pravi čudež je, da je ostal nedotaknjen; njegove sobe so večinoma že same po sebi majhni muzeji. Samostan so zgradili na kraju, kjer je nekoč stala palača, v kateri se je rodila Ivana Avstrijska - mlajša sestra Karla V. in njegova ustanoviteljica. V letu 1564 sta ga iz madridske rdeče opeke in granita zgradila Antonio Silla in Juan Bautista de Toledo, cerkev pa je leta 1570 dogradil Diego de Villanueva. Celoten kraj napolnjuje ozračje verskega misticizma iz 17. stoletja. "Ogabno zaudarjanje", o katerem je govoril popotnik William Beckford, ko se je proti koncu 18. stoletja udeležil maše v tej cerkvi, pa je na srečo izginilo. Najprej so bile vse sestre plemenite ali kraljevske krvi in vsaka je ob sprejemu med redovnice dala zgraditi svojo kapelico; zdaj jih je že 33. Vse do danes je samostan dom za 33 frančiškanskih redovnic, vsaka izmed njih pa je odgovorna za vzdrževanje ene kapelice.

   

18. Dan

   Zgodaj dopoldne, sva si ogledala madridski živalski vrt. Nahaja se v Casa de Campo in je eden najboljših v Evropi. V njem je več kot 2000 živali in nad 100 ptičjih vrst. Zvezdnik med živalmi je Chulin, orjaška panda.

   Pozneje sva si ogledale še Samostan Učlovečevanja, Monasterio de la Encarnacion. Cerkev kraljevskega samostana, za katero je načrte izdelal Juan Gomez de Mora leta 1611 po navodilih kraljice Margarite, žene Filipa III. - še vedno uporabljajo nune avguštinskega reda - je manj znan od drugih dveh madridskih muzejskih samostanov. Samostan je značilen primer habsburške španske cerkvene arhitekture. Svoj čas čas je bil s skrivnimi prehodi povezan z arabsko trdnjavo (kjer zdaj stoji Kraljevska palača). Leta 1734 ga je poškodoval požar, v 60. letih 18. stoletja ga je v klasičnem baročnem slogu obnovil Ventura Rodrigez, tako da je granitno pročelje edino, kar je ostalo od originala. 45-minutni vodeni ogled, nas je popeljal skozi samostanski labirint, med drugim tudi skozi kraljevsko sobo (s precej nezanimivimi portreti španske kraljevske družine), mimo ene najlepših madridskih cerkva, in končal se je v relikviariju.

17. Dan

  Popoldne, okoli 13ih, sva komaj ujela avtobus za Alcorcon. Po dolgem, nestrpnem čakanju na profesorja, sva dobila informacijo, da morava uro izpustiti, ker je preprosto zmanjkalo mest v učilnici.

    Preostalo popoldne sva se brezglavo sprehajala po različnih ulicah in trgih, med njimi je bil tudi elegantni trg, Plaza de Oriente. 

   Trg zo zasnovali leta 1811 pod Josephom Bonapartejem. Da bi zgradil ta trg, je moral porušiti številne spomenike in cerkve, ki so tedaj obdajali Kraljevsko palačo. Njegov namen je bil postaviti nekakšne Elizijske poljane, ki bi segale od tega trga do vodnjaka boginje Kibele na Plaza de la Cibeles. Na srečo so ta načrt opustili; drugače bi Madrid med mnogimi drugimi spomeniki izgubil tudi Samostan kraljevskih bosonogih sester. Sedanji trg je iz časa vladavine Izabele II. Kipi španskih kraljev in kraljic v vrtovih so bili prvotno namenjeni za vrh Kraljevske palače, obrnjene proti trgu, vendar so bili za to dejanje pretežki. Kraljica Izabela II. je menda sanjala, da so se kipi med potresom zrušili nanjo. 

16. Dan

   Z zavedanjem, da bova petkov popoldne preživela na šoli, sva za obisk Madrida izkoristila četrtek. Z velikim obžalovanjem na ne oblečena poletna oblačila, sva po skoraj 30°C tavala po centru. Olajšanje hlada sva občutila z obiskom ogromne cerkve, San Francisco El Grande. Cerkev je bila zgrajena leta 1784; neoklasicistčno pročelje je delo Francisca Sabatinija. Tamkajšnji samostan so od leta 1835 uporabljali kot vojašnico, pozneje pa so ga spet razkošno okrasili. V notranjosti je več del španskih mojstrov. V cerkvi je tudi muzej, katerega si nama, na žalost, ni uspelo ogledati.

  V istem popoldnevu, sva opravila tudi vse potrebne nakupe, za razna darila in spominke.

   Naslednji dan, naju čaka ponovna in tudi zadnja popoldanska ura. Zabavno ustvarjanje v programu Fritzing, je vsekakor vredno petkovega popoldneva.

15. Dan

    Zadnji dan pri podjetju, sva v delavnici preživela sama. Ker drugega dela ni bilo, sva čas izkoristila za delo na spletni strani. V spletno stran sva vključila vse potrebno, za temejito predstavitev. Še ne dokončana spletna stran vključuje najznamenitejše slovenske dosežke, informativne opise o slovenski vladi, kulturi, športu, naravi in glasbi. Slikovnega gradiva znamenitosti seveda tudi ne bo manjkalo. Ker gre za predstavitev v angleščini, bo glavni problem, razumevanje z strani španskih dijakov. 

    Skoraj da poletno popoldne sva izkoristla za sprehod po ulici Calle Duero. Bogato naselje, obdano z ogromnimi vilami in teniškimi igrišči, je prej pusto in deluje skoraj da zapuščeno. Kljub dlogločastnosti, so barve sončnega zahoda opravile svoje delo in prebarvale te ne pestre ulice z zanimivostjo in lepoto.